PAP
Kaj je nardil Korthagen?
Model jedrne refleksije -> refleksija jedra svojega delovanja (a imam implicitne teorije?)
Sprememba v nacrtovanju
Didakticni formalizem –> ohlapno nacrtovanje (procesno nacrtovanje)
Kaj je bila povojna permisivna vzgoja?
Zabloda.

Rabis avtoriteto.

Kako prepreciti manipulacijo v soli?
Transparentnost ciljevIzbirni predmeti itd.Razvoj kriticnega misljenja
Kaj Althusser meni o funkciji sole?
Da je ideoloski aparat drzave.
Apple: kje so ideoloski pritiski?
Uradni in prikriti kurikul ter obrobni organizacijski okviri (feminizacija,pritisk institucij za reforme)
Najbolj ideoloski predmet
Zgodovina, pol materinscina
Nacelo laicnosti
Cerkev in politicne stranke nimajo vpliva na kurikul
Fahiriotizem
Ucenci imajo veliko znanja, a nimajo vrednot.

4 elementi vzgojnih konceptov
CiljiTeoretski koncepti (etika vrlin, teorija pravicnosti, skupnostna etika, etika skrbi, etika osebnega srecanja).3.oblikovanje metodicnega nacrta4.

Best services for writing your paper according to Trustpilot

Premium Partner
From $18.00 per page
4,8 / 5
4,80
Writers Experience
4,80
Delivery
4,90
Support
4,70
Price
Recommended Service
From $13.90 per page
4,6 / 5
4,70
Writers Experience
4,70
Delivery
4,60
Support
4,60
Price
From $20.00 per page
4,5 / 5
4,80
Writers Experience
4,50
Delivery
4,40
Support
4,10
Price
* All Partners were chosen among 50+ writing services by our Customer Satisfaction Team

oblikovanje pravno-normativnega okvira delovanja

Disciplinski kontinuum
ko naredi neko dejanje prvic, ga opozorimo; kasneje gremo v smeri vecjega nadzora, sankscij
Gordon: 3 nacela za svetovalne delavce
Jezik razumevanja”Jaz” sporocilaAktivno poslusanje
Restitucija
Frocu damo moznost da popravi posledice svojih dejanj. Alternativna kazen.
2 main pogleda na moralo
Avtonomni in heteronomni
Levinas
oblicje
Vrste avtoritete glede na vzgojni obrazec
Avtoritarni: apostolska avtoriteta (neutemeljena, dana)Permisivni: prikrita avtoritetaAvtoritativni: dialoska avtoriteta
Winnicot
Uglasevanje otrok skozi igro.
Hoffman: razvojna linija empatije
Preproste emocijeAktivna komunikacija (se vedno egocentricna)Decentracija perspektive
3 stopnje induktivnega vzgojnega delovanja (boljsi od deduktivnega)
1. otroka spodbujamo k soc.

interakciji2. opozarjamo ga na posledice njegovih dejanj in da ne sme prizadet drugih3. otrok sam zgeneralizira nek moralni sistem s posameznih situacij

2 smeri v pedagogiki
Racionalizem (Habermas): mozno je najti strukturo vkljucujocega diskurzaLevinas: idealnega diskurza ni, probajmo bit spostljivi
Kako preprecujemo indoktrinacijo v soli?
Sprejetje deklaracije o otrokovih pravicahPrepoved vsiljevanja stalisc proti volji starsev
Kaj spada pod vzgojni koncept sole?
Pravilnik (pravice, dolznosti)Hisni redDisciplinski postopki
Kako preprecimo ideologijo v soli?
Moznost privatnih solprincip laicnostiStrokovna odlicnost izvajalcev
Kritika Kohlberga
Subjektivna delitev, hipoteticni scenariji, prevec poudarja kognitivni vidik
2 paradoksa avtoritete
Podrejanje, ki osvobaja (kako s podrejanjem posameznika privesti do avtonomije) in nezmoznost svobodne vzgoje (avtoritete se ne da ukiniti).
Vzgoja vs. ucenje
Vzgoja: emocijeUcenje: kognicija, psihomotorikaZa visje cilje ju ne moremo vec locevati.

(avtonomna morala – kriticno misljenje)

diskurz usmiljenja vs. etika skrbi
Pri diskurzu usmiljenja je objekt usmiljenja nemocen, brez avtonomije. Pri etiki skrbi pa je enakopraven.
4 diskurzi na podrocju posebnih potreb
Medicinski diskurzDiskurz usmiljenjaLaicni diskurzDiskurz pravic
Najbolj uspesen model moralne vzgoje
Vzgojno procesni model
Inkluzivnost
Vsak je sprejet v solo, ne glede na sposobnosti + dobis lahko prilagoditve glede na sposobnosti.
3 vrste ucnih ciljev
SplosniParcialniOperativni
Faze in vidiki ucnega procesa
Faze: uvodna, obravnava ucne vsebine, ponavljanje, testiranje.Vidiki:spoznavni, psiholoski, metodicni, tehnicni
3 paradigme kurikularnega nacrtovanja+ ravni nacrtovanja
Ucno-ciljnoUcno-vsebinskorazvojno-procesnoRavni: Nacionalna, institucionalna, individualna
Podrocja andragogike
ObcaZgodovinaPrimerjalnaAndragoska didaktikaPosebne andragogike (socialna, ciljnih skupin, poklicna, druzinska, vojaska, religije)
Cilji andragogike
Individualni in DruzbeniPastuovic jih deli se na:Humanisticne (razvoj osebnosti)Ekonomski (gospodarska rast druzbe)Socialni (soc.

polozaj posameznika)

3 zivljenjska obdobja po andragogiki in ciljne ckupine za andragoge
1. otr. in mlad. (mladi odrasli brez izobrazbe)2. odraslost (brezposelni, narkomani)3. upokojitev (upokojenci)
Filipovicevih 7 nacel za izobr. odraslih
Permanentnosti (vsezivljanjsko)Funkcionalnosti (uporabnost)Demokraticnosti (enakovreden partner)ProstovoljnostiDinamicnosti in raznovrstnostiIntegriranosti (transfer, izkusnje)Aktivne udelezbe
Knowlesovih 5 spoznanj v zvezi z izobrazevanjem odraslih
Drugacen samokoncept ucenjaBogate izkusnjeBolj pripravljeni uciti seBolj problemsko ucenjeVec notranje motivacije
Vrste izobrazevanja odraslih (6)
Formalno:neformalnoPosredno:neposredno (e-ucenje?)Kompenzacijsko:inovacijskoFormativno:informativnoDopolnilnoSamoizobrazevanje (cisto, delno)
Ovire pri izobrazevanju odraslih
Situacijske (cas, kes, oddaljenost, druzina)Institucijske (pogoji, urnik..

.)Dispozicijske (samopodoba, sposobnosti, navade…

)

Vrste vzgoje odraslih
Funkcionalna (nacrtna)Nefunkcionalna (spontana)
Kaksen folk rabi prevzgojo?
Narkomani, zaporniki, patolosko deprivirani (sibek ego)
Kaj je usposabljanje odraslih?
v ozjem smislu: za neko funkcijov sirsem smislu: napredovanje v znanjih in sposobnostih
Mezzirow: 2 vrsti vzgajanja
Genotipsko Fenotipsko (glede na trenutne situacije, potrebe) – to je treba furat pri odraslih
4 makro-socioekonomski faktorji izobrazevanja
Faktor ne/zaposlovanjaFaktor prestrukturiranja ekonomijeFaktor spreminjanja druzinFaktor staranja prebivalstva
Kaj je andragoski ciklus
Proces s katerim nacrtujemo izobrazevanje odraslih.
Faze andragoskega ciklusa
Ugotavljanje potrebProgramiranje (okvirna vsebina)Planiranje (predvidevanje organizacije)Realizacija programaEvalvacija
Oblike vzgojno-izobrazevalnega dela
Individualne (instrukcije, tecaj, mentorstvo, konzultacije…)Skupinske (konference, krozki, seminarji…

)Mnozicne (sejmi)

Metode vzgojno-izobrazevalnega dela
PredavanjePogovorDiskusijaIgranje vlogPrakticni primerDelo s pisnimi viri
PLANIRANJE: kateri so pogoji
Subjektivni: prosti cas, sposobnosti, predznanje, status…

Objektivni: zakonodaja, kadri, prostor, vrsta programa, denar…

2 vrsti evalvacije andragoskega procesa
Neformalno, sprotnoFormaln, zakljucno
Kaj preucuje didaktika?
znacilnosti posameznih procesov pri pouku in razmerja med ravnanji ucitelja in ucinki, ki jih ravnanje povzroci: Hoce dati odgovore, kako naj ucitelj pri pouku ravna.
D: Herbartove formalne stopnje
Jasnost (predstavitve snovi)Asociacija (s predznanjem)Sistem (vednosti nadgrajen)Metoda(kritika: prevec rigidne, premalo vsebine)
D: Aristotel vs. Chomsky glede znanja
Aristotel (naivni realist): zaznave>spomin>razum>splosni uvid (sele razum pripelje do znanja)Chomsky: izkusnje so pomembne, ne razum
2 dilemi glede zananja in epistemologije
Ekistenca znanja (a sploh obstaja neodvisno od subjekta)Spoznavnost znanja (ce obstaja, ga lahko spoznamo?)
3 opredelitve znanja
a priori/a posteriorieksplicitno/implicitnoindividualno/skupno
Kaj sestavlja vednosti?
Dejstva, podatki in spoznanja: gradivo, ob katerem se razvijajo dusevne funkcije.
Kaj so znanja?
Sposobnosti izvajanja neke dejavnosti, pridobljene z urjenjem.

Kaj je avtopoetski proces?
Proces ki se nanasa sam nase, spoznavanje po radikalnem konstruktivizmu. Vsako spoznavanje je KONSTRUKCIJA stvarnosti.
3 sodobni didakticni modeli znanja
vednosti:znanjakonstruktivizemtransmisijski model
D: Definicija pouka
Pouk je intencionalen, organiziran in smotrn vzgojno-izobrazevalni proces, ki poteka znotraj sorazmerno koherentne ucne skupine in ga usmerjajo (vodijo) zanj usposobljeni ljudje v za to urejenem okolju.
Didakticni trikotnik
ucitelj, ucenec, ucna vsebina
Boscheva opredeljitev pouka
Vsebine+stanje ucencev + situacije + akcijske ucne oblike in metode(manjka mu ucitelj LOL)
3 nameni pouka po Strmicniku
Telesno-zdravstveno podrocjeIntelektualno podrocjeVrednotno podrocje
5 znacilnosti pouka
Komunikacija in socialna interakcijaJe proces.ZnanstvenostDialekticnostKompleksnost
3 predpostavke vednosti, na katerih temelji sola
Obstaja zunanje, objektivno znanjeSola ima (tudi) transmisijsko funkcijoPotreba po didakticni transformaciji in redukciji znanstvene vednosti v ucno vsebino
Kiro je bols, posredno ali neposredno poucevanje?
Posredno: manj frontalno, cimvec v skupinah itd.

Ravni kurikularnega nacrtovanja
Nacionalna, institucionalna, individualna
5 kurikularnih vprasanj
Kdo ga sestavlja?Kaj so cilji?Kaksna naj bo vsebina?Kako bomo organizirali pouk?Kako bomo evalvirali pouk?(vsako vprasanje ima svojo “razseznost”, razen prvo)
3 temeljne paradigme kurikularnega nacrtovanja
Ucno-vsebinsko k. n.Ucno-ciljnoRazvojno-procesno
D: Stopnje ucnih ciljev
SplosniParcialniOperativni
Kaj je podlaga za dolocanje standardov znanja?
Operativni ucni cilji
Modeli atikulacije ucnega procesa
HerbartovDeweyevModel delovne soleSLO: Silih in GogalaTreba je dolocit FORMALNE STOPNJE
2 ravni AUP
Makroartikulacija (artikulacija didakticnega sklopa)Mikroartikulacija (artikulacija ucne enote, npr.

ucne ure)

3 Stopnje makroartikulacije
Uvodna stopnja (napoved ciljev, ponovitev predznanja, uvodna motivacija)Obravnava nove ucne vsebine (procesno motiviranje, informiranje in formiranje, preverjanje)Ponavljanje, vaja in utrjevanje
3 stopnje mikroartikulacije
Uvodna etapaOsrednja etapaZakljucna etapa
Kaj definiramo v mikroartikulaciji?
Didakticne strategije za posamezno ucno uro:-dejavnost ucitelja in ucencev-ucne metode in oblike-ucna sredstva (pripomocki…)
D: delitev ucnih metod
Univerzalne (verbalno-tekstualne,ilustrativno-demonstracijske) so uporabne pri vsakem predmetu.Specificne
D: dejavniki ki vplivajo na izbiro ucnih metod in strategij
Objektivni (cilji, standardi, vsebina, sredstva)Subjektivni (lastnosti ucencev in ucitelja)
4 tipi notranje organizacije pouka (socialne ucne oblike):
-Frontalni pouk-Skupinsko delo-Tandemsko delo-Individualno delo
Razlaga
Konstruktivisti jo kritizirajoPokazes odnose med resnicami, predvsem vzrocno-posledicne.

Uporabljas analogijo, dedukcijo, indukcijo.

Temeljna struktura razgovora
-Pobuda-Odzivi-Dialoske spodbude
Vrste razgovora
FrontalniSkupinski Vecsmerni
Vrste metode razgovora
Vezani in hevristicniSokratskiKatehetskiProstiDiskusija
Razlika med ocenjevanjem in preverjanjem znanja
Ocenjevanje: koliko ucenec na koncu procesa dosega jasno definirane ucne standardePreverjanje: povratna informacija ucitelju, da ve kolko je uspesen – preventivna funkcija
Strategija prikrivanja pri ocenjevanju
Ucenec ne ve, kdaj je ocenjevan.Manj stresno, ocenjevanje “pravega” znanja, ne le faktografskega.

Vkljucuje port folio. Brisanje meje med ocenjevanjem in preverjanjem.

Znacilnosti socializacije v 20. stol., ki so vplivale na vzgojo v javni soli.
Vecje upostevanje individualnosti otroka
Katera vzgojna metoda je najbolj ucinkovita po mnenju etike skrbi?
Froc mora dobivat izkusnje z skrbjo za druge, prostovoljnim delom.
Razvojno-procesni model moralne vzgoje
Avtoriteta ucenca spremlja in spodbuja ko aktivno pridobiva izkusnje ob interakciji s soljudmi in tako postopoma razvija avtonomno moralo.

D: Ucne diferenciacije
Fleksibilna (prepletanje hetero- in homogenih ucnih skupin)Zunanja (setting, streaming, smerna d.)Notranja (prikrita, individualno delo, v dvojicah… dinamicna uporaba diakticnih oblik in metod)
D: kaksna metoda je razgovor?
dialoska/erotematska
D: vrste metode razgovora
frontalni, skupinski, vecsmerni
D: 5 vrst metode razgovora
Hevristicni (sklepi predznanja)Katehetski (kdo, kdaj, kaj)Sokratski (ali-ali, da-ne)Diskusija (aktualna vprasanja, stalisca)Prosti(?) Debata – za ali proti (?)
D: preverjanje glede na obliko in cas
oblika: pisno, ustno, prakticnocas: procesno, finalno
5 oblik metode razlaganja
PripovedovanjeOpisovanjeRazlagaPojasnjevanjePresojanje
Metoda demonstriranja: oblike
d.

staticnih predmetovd. pojavov, procesovd. cloveskih aktivnosti

6 splosnih ucnih metod
Metoda razgovoraMetoda razlageMetoda demonstriranjaMetoda prakticnih aktivnostiMetoda pisnih in drugih graficnih izdelkovMetoda uporabe pisnih virov
Kaj definiramo v mikroartikulaciji
Aktivnost ucencev in uciteljaUcne metode in oblikeUcna sredstva (gradiva, pripomocki…)
D: vrste komunikacije
Verbalna/neverbalnaEnosmerna/dvosmernaDirektna/indirektnaZunanja/notranja
Shannonova shema komunikacije
Posiljatelj (1. vir info, 2. oddajnik), 3.

kanal komunikacije, Prejemnik(4. sprejemnik, 5. cilj)